Življenje z reaktivnim psom

DogsReact

Kaj storiti, ko pes laja, vleče in se zaganja v druge pse?

Če imate psa, ki vleče, se zaganja in laja v druge pse na sprehodih, potem veste, kako je to lahko stresno in nerodno. Poleg tega se zgodi, da dobite še kakšen dobronameren nasvet od znancev in sorodnikov (ki niso strokovnjaki), ki stvari ne izboljša ali celo poslabša. To vedenje ima več komponent, ki jih je potrebno upoštevati:

  1. Ko so psi odvezani in v svojem okolju, je zanje naravno, da se pozdravljajo od strani (v loku) in se ovohavajo okrog genitalnega predela. Ne prihajajo si naravnost z glavo proti glavi in ne strmijo eden v drugega, razen če se pripravljajo na napad. Običajno se tudi ne pozdravljajo več kot nekaj sekund.
  1. Ko se naši psi srečajo na povodcu, so običajno prisiljeni v srečanje naravnost proti drugemu psu (npr. na pločniku ali ozki potki) in se ne zmorejo srečati v loku. Ta prisiljena telesna drža – in tudi naša telesna govorica – psom sporoča, da se mi želimo spopasti z drugim parom. Večina psov si ne želi pretepa, temu se želijo izogniti, zato kažejo kup vedenj, da bi se le nekako izognili spopadu: lajajo, se zaganjajo, renčijo in naredijo vse potrebno, da gre grožnja stran. Cilj tega vedenja je povečati razdaljo do drugega psa.
  1. Če se dve osebi odločita pozdraviti ali približati, da se lahko psa pozdravita, se lahko problem poslabša. Oba psa sta na povodcu: ujeta in nezmožna povečati razdaljo en od drugega. Pogosto imata lastnika psa na napetih povodcih „za vsak slučaj“. Na žalost, napet povodec sporoča psom, da je potrebna dodatna pozornost in s tem še poveča stresnost situacije. Kar se pogosto zgodi je to, da ko prideta psa preblizu (in beg iz situacije ni mogoč) pride do agresivnega odziva. Če se to ne zgodi, lastnika običajno predvidevata, da je vse v redu, ker noben pes ne laja ali ne renči. Ne prepoznata pa morda drugih signalov stresa, kot so npr. umikanje pogleda stran, nemir, vohljanje po tleh, zehanje.
  1. Številni lastniki ne prepoznajo nevljudnega vedenja pri njihovih „prijaznih“ psih. Svojemu psu dovolijo, da zdivja proti prihajajočemu psu, da gre naravnost proti njemu ali skače po njem. To je ekstremno nevljudno vedenje v pasjem svetu in je pogosto posledica pomanjkljive socializacije v obdobju mladička. Odrasli psi, ki so sicer potrpežljivi do mladičkov, jih bodo disciplinirali, ko bodo stari 5-6 mesecev. To je v času, ko nastopi tudi spolna zrelost. Ta disciplina ni nasilna in je običajno v obliki krajših laježev ali renčanja. Če mladiček nikoli ne doživi tega, se lahko zgodi, da bo svoje neprimerne pozdrave prenesel v odraslost. Ko se to zgodi, bo drugi pes reagiral in lastnik prvega psa bo verjetno kritiziral drugega, da je njegov pes agresiven, ne bo pa se zavedal, da je bil dejansko njegov pes tisti, ki je bil dejansko agresiven v pozdravu.
  1. Mnogim lastnikov je svetovano naj „korigirajo“ ali kaznujejo svojega psa, ko kaže kakršnekoli znake agresije. Nekateri silijo psa, da sedi ali leži, medtem ko se drugi pes približuje po poti. Hkrati ga popravljajo za vsak poskus, da bi vstal. To je lahko zelo nevarno iz več razlogov. Kot prvo, pes se s tem uči, da drugi psi (potencialno tudi drugi ljudje) prinašajo nekaj slabega: doživlja hud stres, ne zmore se umakniti, ker je na povodcu in je lahko za poskus rešitve situacije še kaznovan. Zapomniti si je potrebno, da vsaka kazen (kričanje ukazov, prepovedi, cukanje povodca, prestavljanje psa ali „korigiranje“ v nek položaj) dodatno prispeva k njegovi tesnobi, anksioznosti. Pes čuti lastnikovo napetost, ne pa tudi razloga zanjo. Zelo verjetno je, da bo v prihodnje še bolj intenzivno poskušal odganjati druge pse stran, da bi se izognil tej travmi. Kot drugo, „korigiranje“ psa za renčanje ali lajanje na drugega psa lahko hitro privede do tega, da pes izpusti to glasovno opozorilo. Lahko gre torej od tega, da vidi drugega psa, direktno v napad, brez opozarjanja. Verjetno ni potrebno pojasnjevati, zakaj je to lahko problem! In tretje, korigiranje psa, ki je močno vznemirjen, lahko povzroči preusmerjenje agresije na lastnika.
Torej, kaj lahko naredimo?

Tukaj je nekaj korakov, kako izboljšati kakovost naših sprehodov z reaktivnim psom:

  1. Vadite na pozornosti preden greste ven. To je čisto enostavno: tlesknite z jezikom ali pokličite psa po imenu in ga nagrajujte, ko vas pogleda. Najprej vadite v okolju, kjer ni motečih dejavnikov (npr. v dnevni sobi), postopno pa v zahtevnejših okoliščinah, z vedno več motečimi dejavniki. Učite ga, da vas z veseljem pogleda (saj ve, kaj sledi, nekaj dobrega) ne glede na to, kje sta. Težje kot je okolje, slastnejši naj bodo priboljški.
  2. Začnite na večji razdalji od drugih psov: počakajte, da vaš pes opazi drugega psa, tlesknite z jezikom, da pridobite pozornost in ga nagradite. Ne čakajte, da reagira! Svojega psa učite, da poveže prisotnost drugega psa z nečim čudovitim. Ko vas pogleda za še priboljškov, stopite korak bližje in ponovite.
  3. Če laja in se zaganja v drugega psa, ste šli prehitro predaleč. Povečajte razdaljo do psa, kolikor je to potrebno in ponovite. NE KAZNUJTE PSA ZA LAJANJE, sicer boste zapravili vse, kar ste naredili do sedaj.
  4. Kontrolirajte okolje – gre za varnost vašega psa in vseh ostalih. Naj bo vedno na taki razdalji od drugih psov, kolikor zmore in ne dovolite (zaenkrat še ne), da pozdravlja druge pse in nikakor ne dovolite, da drugi psi vdirajo v njegov osebni prostor. Vsaka negativna izkušnja bo njegov napredek zavrtela nazaj, zato poskrbite, da do tega ne prihaja.
  5. Če vidite, da se vam naravnost približuje drug pes, enostavno pojdite mimo v širokem loku in obdržite pozornost svojega psa, nagrajujte ga dokler je drug pes v bližini. Če začne drug pes lajati ali se zaganjati, obdržite pozornost svojega psa in ga nagrajujte bolj pogosto. Takoj, ko gre drugi pes stran, naj gredo tudi priboljški, takoj nehajte nagrajevati. S tem bo vaš pes kmalu pridobil pozitivno asociacijo – ugotovil bo, da drugi psi prinašajo nekaj dobrega in se jih v prihodnosti celo veselil.
  6. Pomembno je, kakšno opremo uporabljate! Za reaktivne pse je priporočljiva uporaba opreme, ki onemogoča vlečenje. Zato so najbolj priporočljive oprsnice, ki se pripenjajo spodaj (na prsnem košu) in ne ovratnice ali navadne oprsnice, ki se pripenjajo na hrbtu. Pri nekaterih psih se zelo dobro obnese tudi halti. Če je vaš pes že poškodoval drugega psa ali človeka, potem je priporočljivo oz. nujno, da ga navadite na nagobčnik (skozi katerega lahko dajete priboljške) in ga uporabljate na sprehodih. Tako bodo vsi varni, vi pa mirni in boste lažje vadili ustvarjanje nove pozitivne asociacije.
  7. Poiščite pomoč! Če bi želeli več pomoči ali priložnost za učenje in vajo teh veščin, me kontaktirajte. Običajno težko opazujemo svoje vedenje in ne vidimo, kaj delamo narobe, zato je priporočljivo, da vam pomaga nekdo, ki se spozna tako na „človeško“ psihologijo kot psihologijo psov.

 

Anita Gosnik, univ. dipl. psihologinja, PSI SVET

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Prijavite se na novičke o šolanju psov in pasji psihologiji!

Pridružite se nam na Facebooku!